Pobudo Gledališki tolmač gotovo že dodobra poznate, saj smo si v okviru nje letos gluhi lahko ogledali že štiri predstave na odrih največjih slovenskih gledališč. V kratkem prihajajo še nove predstave, ki jih bodo tolmači in igralci v enem naravnost z odra tolmačili v slovenski znakovni jezik.

A to še ni vse: slovenska gledališča zdaj gluhim tudi dobesedno odpirajo svoja vrata, saj nas vabijo, da pokukamo v svet, ki se skriva za zastorom. Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ter SNG Drama Ljubljana gluhe vabijo, da se udeležimo gledaliških delavnic, ki nam bodo odstrle skrivnosti gledališkega ustvarjanja. Kako potekajo priprave na prvo uprizoritev? Kdo vse ustvarja predstave? Kdo sešije kostume? Kdo jih zasnuje? Kaj so elementi prepričljive scenografije? Kaj dela lučkar, kaj prišepetovalec, kaj oblikovalec svetlobe? Vse to in še mnogo več bomo izvedeli na sprehodu po omenjenih dveh gledališčih. Gre za priložnost, ki je vsekakor ne gre zamuditi.

Gledališka delavnica v Mestnem gledališču Ljubljana (MGL) bo v torek, 5.11., ob 12. uri.
Zainteresirani se na delavnico lahko  prijavite na: dgn.ljubljana@siol.net 

Datum delavnice v Drami vam sporočimo v kratkem.
Dotlej pa toplo povabilo, da se podate na dragoceno popotovanje v zaodrje teatra.

Delavnico omogoča NLB.

​NLB nadaljuje z aktivnostmi za večjo vključenost gluhih in naglušnih v družbo
Delavnica finančnega opismenjevanja za gluhe in naglušne: Želje in potrebe je treba spremeniti v finančni načrt
 
Ljubljana, 28. oktober 2019 – Po uspešno izpeljanem prvem sklopu pobude Gledališki tolmač so v NLB pred nekaj meseci storili korak naprej v smeri večje vključenosti gluhih in naglušnih v svet slišečih ter jim kot edina banka v Sloveniji omogočili lažje opravljanje osnovnih bančnih opravil preko video klica s prisotnostjo tolmača v slovenski znakovni jezik. Naklonjeni odzivi uporabnikov na novo storitev so botrovali odločitvi o organizaciji delavnice finančnega opismenjevanja s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, na kateri so gluhi in naglušni prejeli dragocene nasvete za spoprijemanje z vsakodnevnimi, pa tudi z nepričakovanimi finančnimi izzivi.
 
Dandanes, ko so spremembe edina stalnica v življenju ljudi, je načrtno zagotavljanje finančne varnosti zelo pomembno, zanjo pa je poskrbljeno, ko imamo privarčevano varnostno rezervo in varčujemo za pokojninsko rezervo. »Finančna pismenost pomembno vpliva na naša življenja, pa vendar ji pogosto posvečamo premalo pozornosti. Danes smo se še enkrat spomnili, kako pomembno je uskladiti želje in potrebe z dobro izdelanim finančnim načrtom, hkrati pa ugotovili, da je marsikatera stvar v življenju izvedljiva, če se je lotimo na pravi način. Mislim, da govorim v imenu vseh udeležencev, če rečem, da smo pridobili dragocena znanja in spodbude za razmislek, kako pravkar slišano uspešno pretvoriti v naša življenja. Še enkrat hvala NLB za posluh in skrb za boljšo vključenost gluhih in naglušnih v družbo,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana ter udeleženec delavnice, na kateri so predstavniki NLB gluhim in naglušnim med drugim predstavili tudi možne oblike varčevanja za varnostno in pokojninsko rezervo. »Navdušena sem! Ker sem gluha, se tovrstnega izobraževanja še nikoli nisem imela priložnosti udeležiti, čeprav sem si to želela,« je dodala udeleženka delavnice.
 
Kaj storimo, če finančni načrt ni izvedljiv?
Oblikovanje finančnega načrta za uresničevanje potreb in želja je ključno tudi za pripravo objektivne ocene, v kolikšni meri so želje izvedljive glede na trenutni finančni položaj posameznika. »Za finančno delavnico s tolmačem v slovenski znakovni jezik smo se odločili, ker verjamemo, da si čisto vsak od nas zasluži varno finančno prihodnost. Resnično življenje je zelo nepredvidljivo in nikoli zares ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Zato je zelo pomembno, da znamo upravljati s svojimi financami in se zavedamo, da je varčevanje temelj naše finančne prihodnosti. Morda se komu zdi, da časi niso najbolj primerni za varčevanje, da varčevanje ni smiselno – toda varčujemo zase, za svojo finančno varnost in doseganje ciljev,« je pojasnila Petra Lunder iz NLB, ki je izrazila tudi zadovoljstvo zaradi pozitivnega odziva udeležencev nad vsebinami, ki so jih prejeli na delavnici. »Finančna delavnica je bila odlična predstavitev, kako moramo varčevati od mladosti do starosti. Ker se ne spoznam na finance in zato potrebujem čas, se bom še enkrat dobila s finančno svetovalko in se z njo pogovorila, kako naj pripravim svoj varčevalni načrt,« pa je povedala udeleženka delavnice.
 
Pričelo se je s pobudo Gledališki tolmač v štirih slovenskih gledališčih
Premalo se zavedamo, da se gluhi pogosto srečujejo z oteženim dostopom do storitev, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju, pa tudi pri dostopu do kulturnih in drugih vsebin. Pomemben korak k boljšemu vključevanju gluhih in naglušnih v svet slišečih so v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB storili letos spomladi s pobudo Gledališki tolmač. V prvem sklopu pobude, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, si je štiri predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik ogledalo več kot 80 gluhih. V Anton Podbevšek Teatru Novo mesto je bila kot prva tolmačena predstava uprizorjena Mazohistka Katje Perat, podporo pobudi pa so namenili tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so s tolmačenjem uprizorili lutkovno predstavo Žogica Marogica po knjižni predlogi Jana Malika. Predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik so navdušile v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bila uprizorjena drama Thomasa Bernhardta Zabava za Borisa, in v SNG nova Gorica, kjer je bila uprizorjena kabaretna predstava Jureta Karasa Realisti. Snovalci pobude tolmačene predstave načrtujejo tudi v tej gledališki sezoni. 

Več informacij o pobudi Gledališki tolmač: www.gledaliski-tolmac.si
Več informacij o NLB video klicu: https://www.nlb.si/video-klic

​Vlada Republike Slovenije je dne 2. januarja 2014 v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju v RS – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni 5. Dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen umestitvi znakovnega jezika v Ustavo RS.
 
 
Program:

1. Himna RS v slovenskem znakovnem jeziku
2. Nagovor predsednika ZDGNS, Mladen Veršič
3. Predstavitev pravljice David: Misija mogoče
4. Nagovor slavnostnega govornika predsednika Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan
5. Ogled filma Jezik enakopravnosti

 
 
Po prireditvi vabljeni na pogostitev s torto. Vsak udeleženec prejme tudi brezplačni izvod pravljice v slovenskem znakovnem jeziku.
 
Prosimo vas, da vašo udeležbo potrdite na info@zveza-gns.si ali tel. 01 500 15 00 do vključno 8. novembra 2019.

​Mladen Veršič, predsednik ZDGNS

​Bančno svetovanje in storitve s tolmačenjem v znakovni jezik so vam sedaj pri NLB brezplačno na voljo vsako sredo
 
Po uspešno izpeljani pobudi Gledališki tolmač, nadaljujemo sodelovanje z banko NLB, ki bo od srede, 3. julija 2019, naprej vsako sredo nudila brezplačno bančno svetovanje in storitve prek NLB Video klica, kjer bo tudi tolmač slovenskega znakovnega jezika.
 
To storitev vam brezplačno omogoča NLB.
 
Kdaj lahko pokličete za video klic s tolmačem?
Za NLB video klic s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik lahko pokličete vsako sredo od 17:00 do 19:00.
 
Kako lahko opravite video klic s tolmačem?
 
NLB video klic lahko opravite preko spletnega brskalnika (s telefonom ali računalnikom). Za video klic s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik kliknite tukaj.
Za boljšo vidnost povečajte okno brskalnika čez celoten zaslon.
 
Kaj vse vam nudi NLB video klic?
 
Ko potrebujete informacije ali pomoč pri bančnih storitvah, vam bodo bančni strokovnjaki prek NLB video klica s tolmačenjem v NLB Kontaktnem centru pomagali in odgovorili na vaša vprašanja.
 
Za vas bodo:

• preverili stanje in prilive na računu,
• morda lahko povečali limit na kartici z odloženim plačilom,
• naročili nove kode za aktivacijo mobilne banke,
• izdelali potrdilo o plačilu,
• svetovali o bančni ponudbi,
• pomagali uspešno vstopiti v vašo spletno banko,
• in izvedli še mnogo drugih stvari, za katere bi sicer morali obiskati poslovalnico.

 
V NLB Kontaktnem centru so vam sicer na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Nanje pa se lahko obrnete tudi prek e-pošte ali spletnega klepeta na nlb.si ter prek spletne banke NLB Klik in mobilne banke Klikin. Pomoč je namenjena strankam NLB in je brezplačna.

Nova Gorica, 24. april 2019 – Nekaj dni zatem, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v SNG Nova Gorica potekala predstava Realisti s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije... Boruta Pahorja.

»Predstava s tolmačenjem je bila zame nova izkušnja in je genialna. Menim, da je bil že skrajni čas, da se je nekdo spomnil takšne pobude. V Realistih imamo veliko stika s publiko in videti takšne zadovoljne obraze, ki sledijo nam in tolmački Karin, ki je bila mojstrica – meni se je zdelo genialno. Bila je suverena in brez treme. Jasno je bilo, zakaj je ni imela. Na odru je bila z namenom. Tudi odziv publike je bil blazno lep,« je vtise povzela igralka Urška Taufer.

Kabaretna predstava Realisti, ki skozi smeh kažejo kaotično realnost, polno tesnobnosti in upravičene zaskrbljenosti, je bila četrta predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik. Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. »Danes sem kot gledališka tolmačka nastopila prvič. Počutila sem se super, saj so tudi gluhi lahko predstavo in igralce doživljali v maternem jeziku. Pobuda je pomembna, saj so tudi gluhi ljubitelji kulture in se mi zdi odlično, da so vključeni v družbeno in kulturno dogajanje,« je občutke po predstavi povzela tolmačka Karin Brumen. Snovalec predstave, Jure Karas, pa je dodal, da je »pobuda odlična, saj le s podnapisi ali nadnapisi ne dobiš teko globoke izkušnje kot prek znakovnega jezika.«

Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica, Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Prešernovim gledališčem Kranj. Gluhi so si lahko v aprilu v omenjenih gledališčih ogledali štiri predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik. Nove uprizoritve s tolmačem se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstave tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Karin Brumen, Nataša Kordiš, Martin Klepec in Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, sanja.grobovsek@taktik.si
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0
Foto material s predstave Realisti za splet: https://we.tl/t-FhRdGJxCEG
Foto material s predstave Realisti za tisk: https://we.tl/t-9dm6g38yjq
​
Pobudo "Gledališki tolmač" omogoča NLB.

Kranj, 20. april 2019. Nekaj dni zatem, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v Prešernovem gledališču Kranj potekala predstava Zabava za Borisa s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom... predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. »Izjemno toplo pozdravljam pobudo. Je nekaj zelo zanimivega in želim, da projekt dobi krila. V gledališču delam že trideset let in se še nisem srečala s čim podobnim. Ljudje z oviranostmi so vedno krasna publika in z današnjim doživetjem sem videla in čutila, kako predstavo spremljajo gluhi. Menim, da je to lepa in bogata širitev njihovega sveta. Gledališče namreč odpira svetove in s tem, da so predstave tolmačene, jim gledališče približamo še bolj,« je dejala igralka Darja Reichman.
​
Drama Zabava za Borisa je bila tretja predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik. Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. »Predstava Zabava za Borisa je nekaj posebnega. Slišeči si prepovedujejo z bogatimi besedami, ko pa s tolmačem razumem, kaj se pogovarjajo, je krasno. Če bi samo gledala in poskušala razbrati, kdo je kdo bi bilo težje razumeti predstavo. S tolmačem se je predstava popolnoma spremenila. Je kot knjiga, ki jo berem in popolnoma razumem,« je povedala Jelena, ki je gluha od rojstva in si je ogledala predstavo s pomočjo tolmačenja v slovenski znakovni jezik.

Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Gluhi so si lahko v aprilu v omenjenih gledališčih ogledali štiri predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstave tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Martin Klepec, Karin Brumen in Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, sanja.grobovsek@taktik.si
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0

Pobudo Gledališki tolmač omogoča NLB.

​Ljubljana, 19. aprila 2019 – Včeraj, na dan, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v Lutkovnem gledališču Ljubljana potekala predstava Žogica Marogica s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
 
»Vse mi je bilo zelo všeč. Žogica, babica in dedek …« je po ogledu predstave Jana Malíka Žogica Marogica dejala štiriletna deklica, ki je gluha od rojstva, ki je bila ena od mladih obiskovalcev, ki so spremljali predstavo s pomočjo tolmačenja v slovenski znakovni jezik. »Iz srca hvala, da sem si s hčerkama lahko ogledala gledališko predstavo, ki sem jo tudi razumela«, pa je dodala njena mama, ki je prav tako gluha.
 
Žogica Marogica je bila druga predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik: »Predstavo sem res težko pričakovala, hkrati pa me je skrbelo, kako me bodo otroci razumeli. Ko pa sem v prvi vrsti zagledala te male pare oči, ki jim je bila to prva izkušnja, in opazila, da so začeli sodelovati z mano, sem bila vesela, da me razumejo. Zame je bila to največja pohvala. Žareli pa so tudi gluhi starši, ki so bili zelo počaščeni, da so bili lahko z nami in imeli možnost, da si ogledajo lutkovno predstavo, ki je za otroke, a pravzaprav ni samo za njih,« je vtise po predstavi strnila Natalija Spark, tolmačka predstave Žogica Marogica.
 
Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Martin Klepec, Karin Brumen in že omenjena Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
 

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, sanja.grobovsek@taktik.si
 
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0   |   https://we.tl/t-vO2zFFmPZv 
 
Foto material s predstave Žogica Marogica za splet: https://we.tl/t-qQ2nAgCm1H
Foto material s predstave Žogica Marogica za tisk: https://we.tl/t-7W2I9OwuOX
 
 
NAPOVEDNIK PREDSTAV S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK

• 12. 4. 2019, ob 20.00: Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater Novo mesto
  • tolmači Nataša Kordiš

 

• 18. 4. 2019, ob 17.00: Jan Malík: Žogica Marogica, Lutkovno gledališče Ljubljana
  • tolmači Natalija Spark

 

• 20. 4. 2019, ob 20.00: Thomas Bernhard: Zabava za Borisa, Prešernovo gledališče Kranj
  • tolmači Martin Klepec

 

• 23. 4. 2019, ob 20.00: Jure Karas: Realisti, SNG Nova Gorica
  • tolmači Karin Brumen

 
 
PREDSTAVITEV LADE LIŠTVANOVE, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV
 
Lada Lištvanova prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
 
PREDSTAVITEV TOLMAČEV
 
NATAŠA KORDIŠ
 
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
 
NATALIJA SPARK
 
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
 
MARTIN KLEPEC
 
Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.
 
KARIN BRUMEN
 
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja. 

​Na oder prihajajo štiri predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač slovenska gledališča približuje gluhim.
 
Ljubljana, 16. april 2019 – Gluhi in naglušni se zaradi oviranosti pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin. Pobuda Gledališki tolmač odgovarja na to vrzel in v slovenski prostor prinaša serijo gledaliških predstav s tolmačem za gluhe. Pobudo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB in v sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči. Dolgoročni cilj je zagotoviti ustrezno kvoto predstav s tolmačem v vseh slovenskih gledališčih.
 
»Vav, izjemno! Tole je bilo res nekaj zelo posebnega,« je po ogledu predstave Katje Perat Mazohistka s tolmačenjem v znakovni jezik dejala Petra, ki je gluha od rojstva. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih. Pri komuniciranju gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo.
 
Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Kljub temu, da imajo gluhi v Sloveniji ustavno zagotovljene enake pravice kot slišeči, pa je uveljavljanje pravice do kulture in dostop do kulturnih dobrin pogosto velik problem, na kar opozarjajo v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana: »Med predstavo sem opazoval ganjene obraze naših članov, ki so povedali več kot tisoč besed. Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad ostalim. Zato hvala NLB, ki nam omogoča ta nepozabna doživetja in hvala slovenskim gledališčem, ki so brez obotavljanja sprejela naš predlog za vključitev tolmača znakovnega jezika v izbrane predstave,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.
 
Tolmači se na odru zlijejo z igralci.
Ideja za pobudo Gledališki tolmač je na Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana vzklila v želji omogočiti gluhim vstop v edinstven svet gledališke umetnosti in ob tem ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. Projekt, ki ga podpira NLB, poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
 
Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Vse to je bilo treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev, ki gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in gluhim v občinstvu pričarajo nepozabno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo. Ključno vlogo pri tem je imela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Lištvanova, ki je prevzela delo s tolmači in pripravo tolmačev na sodelovanje v predstavi: »Delo s tolmači je bila nepozabna izkušnja. Naš osrednji cilj je bil besedilo čim bolj nazorno prirediti v znakovni jezik tako, da bo razumljivo gluhim gledalcem. Srečavali smo se individualno, kot tudi v skupini, svetovali drug drugemu in pilili podrobnosti. Kapo dol vsem tolmačem za trud, ki so ga vložili v ta projekt. Verjamem, da bodo tudi gluhi prepoznali predanost in kakovost njihovega dela.«
 
Bančno svetovanje s tolmačem in delavnice opismenjevanja.
NLB, podpornica pobude Gledališki tolmač, že v tem letu načrtuje uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, ob tem pa bo organizirala tudi delavnice finančnega opismenjevanja za gluhe: »NLB podpira pobudo Gledališki tolmač, s katero si Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana prizadeva gledališče približati gluhim. Smo edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam z video klicem 365 dni v letu, 24 ur na dan, kjerkoli so, omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo. Še v tem letu pa bomo omenjeno storitev s prisotnostjo tolmača omogočili tudi gluhim, saj tudi mi želimo, da bi bili enakovredno vključeni v svet slišečih,« je pojasnil Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB.
 
 

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, sanja.grobovsek@taktik.si
 
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0   |   https://we.tl/t-vO2zFFmPZv
 
Foto material s predstave Mazohistka: https://we.tl/t-J62DalPeUg
 
SEZNAM PREDSTAV S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK

• 12. 4. 2019, ob 20.00: Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater Novo mesto
  • tolmači Nataša Kordiš

 

• 18. 4. 2019, ob 17.00: Jan Malík: Žogica Marogica, Lutkovno gledališče Ljubljana
  • tolmači Natalija Spark

 

• 20. 4. 2019, ob 20.00: Thomas Bernhard: Zabava za Borisa, Prešernovo gledališče Kranj
  • tolmači Martin Klepec

 

• 23. 4. 2019, ob 20.00: Jure Karas: Realisti, SNG Nova Gorica
  • tolmači Karin Brumen

 
 
PREDSTAVITEV LADE LIŠTVANOVE, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV
 
Lada Lištvanova prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
 
PREDSTAVITEV TOLMAČEV
 
NATAŠA KORDIŠ
 
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
 
NATALIJA SPARK
 
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
 
MARTIN KLEPEC
 
Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.
 
KARIN BRUMEN
 
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačico za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja. 
 

Ob praznovanju dneva slovenskega znakovnega jezika, ki ga vsako leto praznujemo 14. novembra vas vabimo na premiero slovenskega dokumentarnega filma o življenju gluhih in njihovih otrok z naslovom "Lastovke letajo nizko". Premiera filma bo v sredo 14. novembra ob 17h v kinu Bežigrad. Vstop je prost. Poleg predvajanj filma bo kratko predstavljena tudi pobuda ZDGNS za spremembo Ustave RS. Vabljeni.