Zametki športa gluhih - od začetkov do danes

Leta 2013 smo v društvu izdali bilten z naslovom "65 let športne sekcije Komet," v katerem so opisani zametki športa gluhih v Ljubljani. Bilten si lahko pretočite preko spodnje povezave.
Bilten
File Size: 4689 kb
File Type: pdf
Download File
Leta 1948 so gluhi člani društva v Ljubljani na Vidovdanski ulici, kjer so tudi stanovali in imeli svoje prostore, ustanovili športno dejavnost gluhih. Pod vodstvom g. Alojza Milošiča in g. Cirila Sitarja so formirali športni odbor gluhih športnikov. Prvi predsednik je postal Milan Perme. Začeli so trenirati na različnih športnih področjih. Že leta 1948 so se udeležili prvega državnega prvenstva, ki je bilo v Subotici. Od takrat naprej se je šport gluhih hitro razširil. Najbolj se je razširil nogomet, takoj za tem pa košarka. Kasneje so ustanovili Športno društvo gluhih Komet. Tako se je razvoj športa gluhih v Ljubljani nadaljeval tudi z naslednjimi športnimi panogami: atletika, namizni tenis, odbojka, kegljanje, šah, športno streljanje, smučanje, balinanje, bowling ter še druge množične oblike rekreacije, kot so pohodništvo, telovadba in fitnes.

Naše članice in člani so v vseh naštetih športnih disciplinah uspešno nastopali v jugoslovanskem merilu - tedaj državno prvenstvo gluhih Jugoslavije in republiško prvenstvo gluhih Slovenije, danes imenovano državno prvenstvo gluhih Slovenije. Uspešni so bili na področju mednarodnega športa gluhih in slišečega športa v domačem okolju. Dokaz za te uspehe so številni pokali in diplome, ki krasijo malo sejno dvorano in veliko dvorano društva. Po vojni so ustanovili Športno društvo Komet.

Šport je področje, na katerem so gluhi od začetka svojega prostovoljnega združevanja vedno dosegali dobre rezultate. Pomeni jim možnost vključevanja v svet tistih, ki slišijo, saj lahko kljub svoji barieri dosegajo enakovredne rezultate. Skratka, šport gluhih je izredno močan dejavnik pri oblikovanju osebnosti in socializacije, pomemben pa je tudi za samopotrjevanje gluhe osebe. Šport gluhih ima zaradi tega pomembno vlogo v programih DGN Ljubljana.

Ponosni smo na prehojeno pot, na naše uspehe in poslanstvo, ki smo ga opravljali v teh letih. Zahvala velja vsem, ki so v teh letih sodelovali in pripomogli k delu društva.

                                                                                                                                Janez Slatinšek, predsednik DGN Ljubljana

Odbojka

Odbojka je najprej zaživela v našem društvu. Že leta 1948 smo osvojili prvo mesto, leto kasneje na državnem prvenstvu smo bili drugi. Vse do leta 1964 so bili med najboljšimi. Igralci so bili isti, kot pri drugih disciplinah.

Šah

Ekipa je leta 1955 osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu. Sodelovali so bratje Kordiš, Levstek, Kogovšek, Verbič, Milošič, Grže in štrukelj. Naši šahisti so bili dolga leta enakovredni gluhim šahistom iz drugih jugoslovanskih republik. V svoji sredi smo imeli večkratnega svetovnega prvaka.

Nogomet

Z nogometom smo začeli leta 1950 na igrišču na Poljanski cesti. Leta 1956 so bili četrti na državnem prvenstvu v Beogradu. Igrali so: Torkar, Milošič, Grže, Kogovšek, Ravnikar, bratje Kordiš, Levstek, Perme, Rataj, Kristan, Škrjanc, Šuštar, Kolarič, Pevcin. Ekipo je vodil Avgust Humar.

Košarka

Leta 1953 reprezentanco prevzame trener Rudi Rataj. Na državnem prvenstvu v Beogradu so bili prvaki in to mesto obdržali do leta 1068. Prvi igralci so bili: Levstek, Rataj, Kordiš B., Kordiš V., Milošič, Kogovšek, Pevcin, Šuštar. Naši gluhi športniki so leta in leta sestavljali jedro jugoslovanske reprezentance gluhih.

Atletika

Kegljanje
Atletika kot sekcija ni zaživela, so se pa posamezniki vključevali med polnočutne. Kogovšek je bil stalni državni prvak med gluhimi. Bil je stalni član državne reprezentance, v kateri je tekmoval na olimpijskih igrah do leta 1957. Na kratke in srednje proge so tekli: Perme, Milošič, Kolarič, Kordiš B., Kordiš V. je tekmoval v metu kopja.
Kegljaška ekipa DGN Ljubljana ima dolgoletno uspešno kegljaško tradicijo. Dolgo časa je bila najboljša ekipa v Jugoslaviji. Sedemkrat zaporedoma je bila prvak Jugoslavije. Pri kegljačih so se najbolje odrezali: M. Veršič, Slatinšek, Žibret, Šuštar.

Smučanje

Namizni tenis
Začelo se je z rekreativnimi vajami v Planici. Stalni član reprezentance je bil Kogovšek. Naši gluhi smučarji so bili edini smučarji, ki so branili barve Jugoslavije ne zimskih olimpijskih igrah gluhih.
V tem športu so krojili vrh jugoslovanskega namiznega tenisa gluhih: Milica Razlag, Ida Valentinčič in Peter Furlan.