Znakovni jezik

Enoročna abeceda

Znakovni jezik gluhih temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. Znakovni jezik je za gluhe jezik sporazumevanja. V njem se lahko izražajo, poleg tega pa jim le ta način sporazumevanja omogoča njihov optimalni razvoj. Znakovni jezik nima enake slovnice, kot govorni jezik na istem geografskem območju, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Prve omembe znakovnega jezika v svetu beležimo v 18. stoletju, ko so v Franciji  ustanovili prvo šolo za gluhe. Leta 2002 je Slovenija sprejela Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. S tem je bil znakovni jezik priznan kot materni jezik gluhih in povzdignjen na raven slovenščine. Zakon podeljuje pravico gluhim, da lahko uporabljajo znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajalcih javne službe.