Kultura gluhih

Gluhi imamo svojo kulturo in tudi svoj jezik - znakovni jezik, ki nam omogoča komunikacijo med nami samimi in tudi s slišečim okoljem (v kolikor seveda slišeča populacija pozna in uporablja znakovni jezik). Od 4. junija 2021 je znakovni jezik vpisan v Ustavo RS. S tem sta zagotovljena njegova svobodna uporaba in razvoj.

Za kulturo gluhih je znakovni jezik izrednega pomena, saj nam omogoča komunikacijo in dostop do najrazličnejših kultrunih vsebin. Poleg gledališča so med gluhimi tudi slikarji in kiparji. Med njimi je znan kipar Ivan Štrekelj. V društvu deluje kulturna sekcija "Vita Zupančič".

Gledališče

Gledališče

V okviru Kulturne sekcije "Vita Zupančič" v društvu deluje gledališka skupina, ki uspešno promovira kulturo gluhih in sodeluje tudi na vsakoletnem domačem gledališkem festivalu gluhih, pripravlja pa tudi samostojne predstave.

Integracija in kulturni dialog

Integracija in kulturni dialog

Integracija v družbeno okolje in udejstvovanje na kulturnem področju, sta zelo pomembna dejavnika za kvalitetno življenje oseb z okvaro sluha.

Kulturna sekcija "Vita Zupančič"

V društvu deluje kulturna sekcija, ki nosi ime po surdopedagoginji Viti Zupančič. Naš član Slavko Pavlič je sestavil krajši zapis o njenem življenju.

Kdo je bila Vita Zupančič?

Vita Zupančič, v krstni knjigi je imenovana Urša, se je rodila 21. oktobra 1868 v Selah pri Šmarju pri Grosuplju. Najprej je obiskovala dekliško šolo pri sv. Jakobu v Ljubljani in pri Uršulinkah. Potem je med letoma 1883 in 1887 obiskovala učiteljišče v Ljubljani, nato pa je poučevala na dvorazrednici v Loškem potoku, ki je bilo takrat zelo revno naselje. Od 1890 do 1892 je poučevala na štirirazrednici v Metliki. Potem se je izučila za surdopedagoginjo in 1902 nastopila službo v takratni ljubljanski gluhonemnici. Tam je delala polnih 23 let do upokojitve leta 1925. Umrla je 25. januarja 1950 v Ljubljani.

Bila je vsestransko izobražena in vestna pri pouku in vzgoji. Imela je odlične pedagoške uspehe. Bila je tudi družbeno aktivna pri Slovenski matici. Sodelovala je pri ustanovitvi Društva učiteljic leta 1897 in se zelo aktivno bojevala za izenačevanje njihovih pravic z učitelji. Leta 1919 je predstavljala učiteljice na kongresu Narodne ženske zveze, naslednje leto je bila odbornica od leta 1928 pa častna članica.

Bila je zraven pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino; v letih 1931 - 1940 je bila blagajničarka; med letoma 1935 in 1941 pa je v okviru društva deloval Sklad Vite Zupančič. Med gluho mladino, zlasti med dekleti, je bila zelo priljubljena. Klicale so jo "mati". Po njej se še danes imenuje kulturna sekcija društva, ki deluje v Ljubljani od leta 1935. Napisala je strokovne članke Učiteljica in narodna zavest, Naša gluha dekleta (zbornik ob 40. letnici gluhonemnice v Ljubljani), ter več drugih člankov o delu z gluho mladino. Te članke je objavljala pretežno v glasilu "Glas nedužnih" v Beogradu. V soavtorstvu z Ivanom Erbežnikom in Vilkom Mazijem je sestavila Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred (1921).

Vir: solskimuzej.si

Podporniki

FIHO - Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji Ministrstvo za delo, družino, socialnae zadeve in enake možnosti Mestna občina Ljubljana - Oddelek za zdravje in socialno varstvo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
v
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana

Ulica za travniki 40

1260 Ljubljana - Polje

 

+386 1 528 44 93

+386 31 616 603

 

Uradne ure

Ponedeljek: 8.00-12.00

Sreda: 8.00-12.00 in 15.00-18.00

Petek: 8.00-12.00

Glasilo okno

Januar - junij 2025

glasilo okno

Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana © 2026   |   Izdelava strani