Kulturna sekcija "Vita Zupančič"

V društvu deluje kulturna sekcija, ki nosi ime po surdopedagoginji Viti Zupančič. Naš član Slavko Pavlič je sestavil krajši zapis o njenem življenju.

Kdo je bila Vita Zupančič?

Vita Zupančič, v krstni knjigi je imenovana Urša, se je rodila 21. oktobra 1868 v Selah pri Šmarju pri Grosuplju. Najprej je obiskovala dekliško šolo pri sv. Jakobu v Ljubljani in pri Uršulinkah. Potem je med letoma 1883 in 1887 obiskovala učiteljišče v Ljubljani, nato pa je poučevala na dvorazrednici v Loškem potoku, ki je bilo takrat zelo revno naselje. Od 1890 do 1892 je poučevala na štirirazrednici v Metliki. Potem se je izučila za surdopedagoginjo in 1902 nastopila službo v takratni ljubljanski gluhonemnici. Tam je delala polnih 23 let do upokojitve leta 1925. Umrla je 25. januarja 1950 v Ljubljani.

Bila je vsestransko izobražena in vestna pri pouku in vzgoji. Imela je odlične pedagoške uspehe. Bila je tudi družbeno aktivna pri Slovenski matici. Sodelovala je pri ustanovitvi Društva učiteljic leta 1897 in se zelo aktivno bojevala za izenačevanje njihovih pravic z učitelji. Leta 1919 je predstavljala učiteljice na kongresu Narodne ženske zveze, naslednje leto je bila odbornica od leta 1928 pa častna članica.

Bila je zraven pri ustanovitvi Podpornega društva za gluhonemo mladino; v letih 1931 - 1940 je bila blagajničarka; med letoma 1935 in 1941 pa je v okviru društva deloval Sklad Vite Zupančič. Med gluho mladino, zlasti med dekleti, je bila zelo priljubljena. Klicale so jo "mati". Po njej se še danes imenuje kulturna sekcija društva, ki deluje v Ljubljani od leta 1935. Napisala je strokovne članke Učiteljica in narodna zavest, Naša gluha dekleta (zbornik ob 40. letnici gluhonemnice v Ljubljani), ter več drugih člankov o delu z gluho mladino. Te članke je objavljala pretežno v glasilu "Glas nedužnih" v Beogradu. V soavtorstvu z Ivanom Erbežnikom in Vilkom Mazijem je sestavila Berilo za gluhoneme otroke za 3. in 4. razred (1921).