Foto: Nejc Hafner
Ljubljana, 21. november 2019 – Pobuda Gledališki tolmač, ki jo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ob podpori NLB in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, je zakorakala v drugo sezono. V sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči bodo do konca leta gluhi gledalci s pomočjo tolmača v slovenski znakovni jezik lahko spremljali izbrane predstave za otroke in odrasle. Vrata v novo sezono so ustvarjalci pobude odprli v MGL Mestnem gledališču Ljubljanskem, kjer so si gluhi ogledali gledališko poslastico, muzikal Addamsovi.
Gluhota po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) velja za eno najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. V Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana opozarjajo, da kljub ustavni enakopravnosti slišečih in gluhih prebivalcev Slovenije, pri uveljavljanju pravice za dostop do kulturnih dobrin pogosto pride do diskriminacije. »Gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, kar je dokazala že spomladanska izvedba pobude Gledališki tolmač, ko so gluhi predstave zapuščali z vidno ganjenimi obrazi. Veselimo se, da bomo skupaj z NLB in slovenskimi gledališči gluhim ponovno omogočili doživetje edinstvenega gledališkega sveta,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.
Odbiti in skrivnostni Addamsovi navdušili publiko, pobuda Gledališki tolmač do novega leta kar v štirih gledališčih
Gledališki tolmač je v novo gledališko sezono stopil v velikem slogu in gluhim omogočil ogled muzikala Addamsovi. Zaradi specifike predstave, ki je polna iskrivih dialogov in prežeta z nadvse intenzivnim dogajanjem na odru, sta uprizoritev tolmačila kar dva tolmača, Natalija Spark in Matjaž Juhart.
Priprave na tolmačenje so tudi tokrat potekale pod strokovnim vodstvom gluhe režiserke Lade Orešnik, ki je Natalijo in Matjaža več kot odlično pripravila na izziv. »Pripravljala sva se tako, da smo bili najprej vsak zase, da si si zapomnil vse karakterje, torej vse ženske in moške like, potem pa smo se dobili kar nekajkrat skupaj, da smo v bistvu skupaj povadili,« je razložila Natalija Spark.
»Kakšna predstava, kakšno doživetje! Vesel sem, da sta predstavo tolmačila dva tolmača v slovenski znakovni jezik, zaradi česar smo se še lažje vživeli v različne like in spremljali akcijo na odru,« je navdušeno pripovedoval gluhi udeleženec predstave Addamsovi v MGL Mestnem gledališču Ljubljanskem. MGL je k podpori pobude Gledališki tolmač pristopil tudi tako, da je zaradi izjemnega zanimanja zagotovil dodatne brezplačne vstopnice za gluhe.
Svoje navdušenje nad izkušnjo je po koncu predstave izrazil tudi tolmač Matjaž Juhart. »Moji občutki so fenomenalni. Vmes sva namreč zagledala roke gluhih, kako so ploskali. In ko se dvignejo vse roke v dvorani, veš, da si jim zgodbo iz odra prenesel v njihov jezik, znakovni jezik ... in občutek je bil, vsaj zame, enkraten.«
Poleg MGL Mestnega gledališča ljubljanskega so se pobudi Gledališki tolmač pridružila še tri slovenska gledališča – Lutkovno gledališče Ljubljana, SNG Drama Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče. V vsakem partnerskem gledališču bo na sporedu po ena predstava s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, program pa je sestavljen z mislijo na najmlajše in odrasle. Pobudi so se pridružili štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika, Karin Brumen, Nataša Kordiš, Natalija Spark in Matjaž Juhart, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
Namen pobude Gledališki tolmač ni le približati slovenskih gledališč gluhim, ampak tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih, njegove edinstvene značilnosti pa je potrebno upoštevati tudi pri pripravi predstav. Pripravo in delo s tolmači je prevzela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Orešnik, Čehinja, zaljubljena v gledališče. Kot pravi sama, je ustvarjati za gluhe in naglušne lahko zahtevna, vendar hkrati neopisljivo hvaležna naloga. Tolmači v vsako predstavo vložijo ogromno znanja in truda, obrazi gluhih gledalcev pa ga poplačajo.
Gledališča gluhe povabila tudi v zakulisje
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ter SNG Drama Ljubljana sta gluhe povabila tudi v zaodrje. Na dveh močno obiskanih delavnicah so gluhi tako lahko dodobra spoznali dogajanje za žametno zaveso. Kakšne so skrivnosti gledališkega ustvarjanja? Kako potekajo priprave na prvo uprizoritev? Kdo vse ustvarja predstave? Kdo sešije kostume? Kdo jih zasnuje? Kaj so elementi prepričljive scenografije? Kaj dela lučkar, kaj prišepetovalec, kaj oblikovalec svetlobe? Vse to in še mnogo so gluhi izvedeli na sprehodu po omenjenih dveh gledališčih, s ciljem gluhim še bolj približati in še bolj priljubiti gledališko umetnost.
Edina banka v Sloveniji s tolmačem za gluhe
Od prve sezone pobude Gledališki tolmač do danes je podpornica projekta NLB tudi v okviru svoje ponudbe naredila korak k večji vključenosti gluhih in naglušnih. »Kot prva banka v Sloveniji smo gluhim omogočili storitev video klica s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, kar jim omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo. Ker verjamemo, da si vsakdo zasluži varno finančno prihodnost, pa smo za gluhe organizirali tudi izjemno uspešno delavnico finančnega opismenjevanja tolmačeno v slovenski znakovni jezik,« pojasnjuje Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB. Hkrati je NLB gluhim omogočili tudi spoznavanje odrske umetnosti na gledaliških delavnicah, ki so jih organizirali posebej za njih.
Več informacij: www.gledaliski-tolmac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, [email protected]
Video napovednik projekta: https://youtu.be/ZiB1S0EzXro
Foto material s predstav za splet: https://we.tl/t-2bGe73zHqa
Foto material s predstav za tisk: https://we.tl/t-IcAKU7RKHv
PREGLED PREDSTAV S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK
PREDSTAVITEV LADE OREŠNIK, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV
Lada Orešnik prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
PREDSTAVITEV TOLMAČEV
NATALIJA SPARK
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
MATJAŽ JUHART
Matjaž je odraščal z gluhima staršema, zato se je z znakovnim jezikom srečal že zelo zgodaj. Z njim se danes ukvarja tudi profesionalno, saj je sodni tolmač za slovenski znakovni jezik, zaposlen na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, habilitiran visokošolski sodelavec Univerze na Primorskem, vodi pa tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik ZDGNS.
NATAŠA KORDIŠ
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
KARIN BRUMEN
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.
Gluhota po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) velja za eno najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. V Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana opozarjajo, da kljub ustavni enakopravnosti slišečih in gluhih prebivalcev Slovenije, pri uveljavljanju pravice za dostop do kulturnih dobrin pogosto pride do diskriminacije. »Gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje, kar je dokazala že spomladanska izvedba pobude Gledališki tolmač, ko so gluhi predstave zapuščali z vidno ganjenimi obrazi. Veselimo se, da bomo skupaj z NLB in slovenskimi gledališči gluhim ponovno omogočili doživetje edinstvenega gledališkega sveta,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.
Odbiti in skrivnostni Addamsovi navdušili publiko, pobuda Gledališki tolmač do novega leta kar v štirih gledališčih
Gledališki tolmač je v novo gledališko sezono stopil v velikem slogu in gluhim omogočil ogled muzikala Addamsovi. Zaradi specifike predstave, ki je polna iskrivih dialogov in prežeta z nadvse intenzivnim dogajanjem na odru, sta uprizoritev tolmačila kar dva tolmača, Natalija Spark in Matjaž Juhart.
Priprave na tolmačenje so tudi tokrat potekale pod strokovnim vodstvom gluhe režiserke Lade Orešnik, ki je Natalijo in Matjaža več kot odlično pripravila na izziv. »Pripravljala sva se tako, da smo bili najprej vsak zase, da si si zapomnil vse karakterje, torej vse ženske in moške like, potem pa smo se dobili kar nekajkrat skupaj, da smo v bistvu skupaj povadili,« je razložila Natalija Spark.
»Kakšna predstava, kakšno doživetje! Vesel sem, da sta predstavo tolmačila dva tolmača v slovenski znakovni jezik, zaradi česar smo se še lažje vživeli v različne like in spremljali akcijo na odru,« je navdušeno pripovedoval gluhi udeleženec predstave Addamsovi v MGL Mestnem gledališču Ljubljanskem. MGL je k podpori pobude Gledališki tolmač pristopil tudi tako, da je zaradi izjemnega zanimanja zagotovil dodatne brezplačne vstopnice za gluhe.
Svoje navdušenje nad izkušnjo je po koncu predstave izrazil tudi tolmač Matjaž Juhart. »Moji občutki so fenomenalni. Vmes sva namreč zagledala roke gluhih, kako so ploskali. In ko se dvignejo vse roke v dvorani, veš, da si jim zgodbo iz odra prenesel v njihov jezik, znakovni jezik ... in občutek je bil, vsaj zame, enkraten.«
Poleg MGL Mestnega gledališča ljubljanskega so se pobudi Gledališki tolmač pridružila še tri slovenska gledališča – Lutkovno gledališče Ljubljana, SNG Drama Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče. V vsakem partnerskem gledališču bo na sporedu po ena predstava s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, program pa je sestavljen z mislijo na najmlajše in odrasle. Pobudi so se pridružili štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika, Karin Brumen, Nataša Kordiš, Natalija Spark in Matjaž Juhart, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
Namen pobude Gledališki tolmač ni le približati slovenskih gledališč gluhim, ampak tudi ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih, njegove edinstvene značilnosti pa je potrebno upoštevati tudi pri pripravi predstav. Pripravo in delo s tolmači je prevzela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Orešnik, Čehinja, zaljubljena v gledališče. Kot pravi sama, je ustvarjati za gluhe in naglušne lahko zahtevna, vendar hkrati neopisljivo hvaležna naloga. Tolmači v vsako predstavo vložijo ogromno znanja in truda, obrazi gluhih gledalcev pa ga poplačajo.
Gledališča gluhe povabila tudi v zakulisje
Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ter SNG Drama Ljubljana sta gluhe povabila tudi v zaodrje. Na dveh močno obiskanih delavnicah so gluhi tako lahko dodobra spoznali dogajanje za žametno zaveso. Kakšne so skrivnosti gledališkega ustvarjanja? Kako potekajo priprave na prvo uprizoritev? Kdo vse ustvarja predstave? Kdo sešije kostume? Kdo jih zasnuje? Kaj so elementi prepričljive scenografije? Kaj dela lučkar, kaj prišepetovalec, kaj oblikovalec svetlobe? Vse to in še mnogo so gluhi izvedeli na sprehodu po omenjenih dveh gledališčih, s ciljem gluhim še bolj približati in še bolj priljubiti gledališko umetnost.
Edina banka v Sloveniji s tolmačem za gluhe
Od prve sezone pobude Gledališki tolmač do danes je podpornica projekta NLB tudi v okviru svoje ponudbe naredila korak k večji vključenosti gluhih in naglušnih. »Kot prva banka v Sloveniji smo gluhim omogočili storitev video klica s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, kar jim omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo. Ker verjamemo, da si vsakdo zasluži varno finančno prihodnost, pa smo za gluhe organizirali tudi izjemno uspešno delavnico finančnega opismenjevanja tolmačeno v slovenski znakovni jezik,« pojasnjuje Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB. Hkrati je NLB gluhim omogočili tudi spoznavanje odrske umetnosti na gledaliških delavnicah, ki so jih organizirali posebej za njih.
Več informacij: www.gledaliski-tolmac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, [email protected]
Video napovednik projekta: https://youtu.be/ZiB1S0EzXro
Foto material s predstav za splet: https://we.tl/t-2bGe73zHqa
Foto material s predstav za tisk: https://we.tl/t-IcAKU7RKHv
PREGLED PREDSTAV S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK
- 20. 11. 2019, ob 19.30: Aleksandar Popovski: Addamsovi, Mestno gledališče ljubljansko
- tolmačita Natalija Spark in Matjaž Juhart
- 1. 12. 2019, ob 11.00: Svetlana Makarovič, Brane Vižintin: Vila Malina, Lutkovno gledališče Ljubljana
- tolmači Nataša Kordiš
- 3. 12. 2019, ob 18.00: Luka Martin Škof: Županova Micka, SNG Drama Ljubljana
- tolmači Natalija Spark
- 24. 12. 2019, ob 10.30: Branko Potočan: Vsi junaki zbrani, Slovensko mladinsko gledališče
- tolmači Karin Brumen
PREDSTAVITEV LADE OREŠNIK, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV
Lada Orešnik prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
PREDSTAVITEV TOLMAČEV
NATALIJA SPARK
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
MATJAŽ JUHART
Matjaž je odraščal z gluhima staršema, zato se je z znakovnim jezikom srečal že zelo zgodaj. Z njim se danes ukvarja tudi profesionalno, saj je sodni tolmač za slovenski znakovni jezik, zaposlen na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, habilitiran visokošolski sodelavec Univerze na Primorskem, vodi pa tudi Inštitut za slovenski znakovni jezik ZDGNS.
NATAŠA KORDIŠ
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
KARIN BRUMEN
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.
RSS Feed