Pobudo Gledališki tolmač gotovo že dodobra poznate, saj smo si v okviru nje letos gluhi lahko ogledali že štiri predstave na odrih največjih slovenskih gledališč. V kratkem prihajajo še nove predstave, ki jih bodo tolmači in igralci v enem naravnost z odra tolmačili v slovenski znakovni jezik.

A to še ni vse: slovenska gledališča zdaj gluhim tudi dobesedno odpirajo svoja vrata, saj nas vabijo, da pokukamo v svet, ki se skriva za zastorom. Mestno gledališče ljubljansko (MGL) ter SNG Drama Ljubljana gluhe vabijo, da se udeležimo gledaliških delavnic, ki nam bodo odstrle skrivnosti gledališkega ustvarjanja. Kako potekajo priprave na prvo uprizoritev? Kdo vse ustvarja predstave? Kdo sešije kostume? Kdo jih zasnuje? Kaj so elementi prepričljive scenografije? Kaj dela lučkar, kaj prišepetovalec, kaj oblikovalec svetlobe? Vse to in še mnogo več bomo izvedeli na sprehodu po omenjenih dveh gledališčih. Gre za priložnost, ki je vsekakor ne gre zamuditi.

Gledališka delavnica v Mestnem gledališču Ljubljana (MGL) bo v torek, 5.11., ob 12. uri.
Zainteresirani se na delavnico lahko  prijavite na: dgn.ljubljana@siol.net 

Datum delavnice v Drami vam sporočimo v kratkem.
Dotlej pa toplo povabilo, da se podate na dragoceno popotovanje v zaodrje teatra.

Delavnico omogoča NLB.

​NLB nadaljuje z aktivnostmi za večjo vključenost gluhih in naglušnih v družbo
Delavnica finančnega opismenjevanja za gluhe in naglušne: Želje in potrebe je treba spremeniti v finančni načrt
 
Ljubljana, 28. oktober 2019 – Po uspešno izpeljanem prvem sklopu pobude Gledališki tolmač so v NLB pred nekaj meseci storili korak naprej v smeri večje vključenosti gluhih in naglušnih v svet slišečih ter jim kot edina banka v Sloveniji omogočili lažje opravljanje osnovnih bančnih opravil preko video klica s prisotnostjo tolmača v slovenski znakovni jezik. Naklonjeni odzivi uporabnikov na novo storitev so botrovali odločitvi o organizaciji delavnice finančnega opismenjevanja s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik, na kateri so gluhi in naglušni prejeli dragocene nasvete za spoprijemanje z vsakodnevnimi, pa tudi z nepričakovanimi finančnimi izzivi.
 
Dandanes, ko so spremembe edina stalnica v življenju ljudi, je načrtno zagotavljanje finančne varnosti zelo pomembno, zanjo pa je poskrbljeno, ko imamo privarčevano varnostno rezervo in varčujemo za pokojninsko rezervo. »Finančna pismenost pomembno vpliva na naša življenja, pa vendar ji pogosto posvečamo premalo pozornosti. Danes smo se še enkrat spomnili, kako pomembno je uskladiti želje in potrebe z dobro izdelanim finančnim načrtom, hkrati pa ugotovili, da je marsikatera stvar v življenju izvedljiva, če se je lotimo na pravi način. Mislim, da govorim v imenu vseh udeležencev, če rečem, da smo pridobili dragocena znanja in spodbude za razmislek, kako pravkar slišano uspešno pretvoriti v naša življenja. Še enkrat hvala NLB za posluh in skrb za boljšo vključenost gluhih in naglušnih v družbo,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana ter udeleženec delavnice, na kateri so predstavniki NLB gluhim in naglušnim med drugim predstavili tudi možne oblike varčevanja za varnostno in pokojninsko rezervo. »Navdušena sem! Ker sem gluha, se tovrstnega izobraževanja še nikoli nisem imela priložnosti udeležiti, čeprav sem si to želela,« je dodala udeleženka delavnice.
 
Kaj storimo, če finančni načrt ni izvedljiv?
Oblikovanje finančnega načrta za uresničevanje potreb in želja je ključno tudi za pripravo objektivne ocene, v kolikšni meri so želje izvedljive glede na trenutni finančni položaj posameznika. »Za finančno delavnico s tolmačem v slovenski znakovni jezik smo se odločili, ker verjamemo, da si čisto vsak od nas zasluži varno finančno prihodnost. Resnično življenje je zelo nepredvidljivo in nikoli zares ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan. Zato je zelo pomembno, da znamo upravljati s svojimi financami in se zavedamo, da je varčevanje temelj naše finančne prihodnosti. Morda se komu zdi, da časi niso najbolj primerni za varčevanje, da varčevanje ni smiselno – toda varčujemo zase, za svojo finančno varnost in doseganje ciljev,« je pojasnila Petra Lunder iz NLB, ki je izrazila tudi zadovoljstvo zaradi pozitivnega odziva udeležencev nad vsebinami, ki so jih prejeli na delavnici. »Finančna delavnica je bila odlična predstavitev, kako moramo varčevati od mladosti do starosti. Ker se ne spoznam na finance in zato potrebujem čas, se bom še enkrat dobila s finančno svetovalko in se z njo pogovorila, kako naj pripravim svoj varčevalni načrt,« pa je povedala udeleženka delavnice.
 
Pričelo se je s pobudo Gledališki tolmač v štirih slovenskih gledališčih
Premalo se zavedamo, da se gluhi pogosto srečujejo z oteženim dostopom do storitev, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju, pa tudi pri dostopu do kulturnih in drugih vsebin. Pomemben korak k boljšemu vključevanju gluhih in naglušnih v svet slišečih so v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB storili letos spomladi s pobudo Gledališki tolmač. V prvem sklopu pobude, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, si je štiri predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik ogledalo več kot 80 gluhih. V Anton Podbevšek Teatru Novo mesto je bila kot prva tolmačena predstava uprizorjena Mazohistka Katje Perat, podporo pobudi pa so namenili tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer so s tolmačenjem uprizorili lutkovno predstavo Žogica Marogica po knjižni predlogi Jana Malika. Predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik so navdušile v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bila uprizorjena drama Thomasa Bernhardta Zabava za Borisa, in v SNG nova Gorica, kjer je bila uprizorjena kabaretna predstava Jureta Karasa Realisti. Snovalci pobude tolmačene predstave načrtujejo tudi v tej gledališki sezoni. 

Več informacij o pobudi Gledališki tolmač: www.gledaliski-tolmac.si
Več informacij o NLB video klicu: https://www.nlb.si/video-klic

​Vlada Republike Slovenije je dne 2. januarja 2014 v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju v RS – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Gluha oseba ima po tem zakonu pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javne službe. Tokratni 5. Dan slovenskega znakovnega jezika je posvečen umestitvi znakovnega jezika v Ustavo RS.
 
 
Program:

1. Himna RS v slovenskem znakovnem jeziku
2. Nagovor predsednika ZDGNS, Mladen Veršič
3. Predstavitev pravljice David: Misija mogoče
4. Nagovor slavnostnega govornika predsednika Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan
5. Ogled filma Jezik enakopravnosti

 
 
Po prireditvi vabljeni na pogostitev s torto. Vsak udeleženec prejme tudi brezplačni izvod pravljice v slovenskem znakovnem jeziku.
 
Prosimo vas, da vašo udeležbo potrdite na info@zveza-gns.si ali tel. 01 500 15 00 do vključno 8. novembra 2019.

​Mladen Veršič, predsednik ZDGNS