Nova Gorica, 24. april 2019 – Nekaj dni zatem, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v SNG Nova Gorica potekala predstava Realisti s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije... Boruta Pahorja.

»Predstava s tolmačenjem je bila zame nova izkušnja in je genialna. Menim, da je bil že skrajni čas, da se je nekdo spomnil takšne pobude. V Realistih imamo veliko stika s publiko in videti takšne zadovoljne obraze, ki sledijo nam in tolmački Karin, ki je bila mojstrica – meni se je zdelo genialno. Bila je suverena in brez treme. Jasno je bilo, zakaj je ni imela. Na odru je bila z namenom. Tudi odziv publike je bil blazno lep,« je vtise povzela igralka Urška Taufer.

Kabaretna predstava Realisti, ki skozi smeh kažejo kaotično realnost, polno tesnobnosti in upravičene zaskrbljenosti, je bila četrta predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik. Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. »Danes sem kot gledališka tolmačka nastopila prvič. Počutila sem se super, saj so tudi gluhi lahko predstavo in igralce doživljali v maternem jeziku. Pobuda je pomembna, saj so tudi gluhi ljubitelji kulture in se mi zdi odlično, da so vključeni v družbeno in kulturno dogajanje,« je občutke po predstavi povzela tolmačka Karin Brumen. Snovalec predstave, Jure Karas, pa je dodal, da je »pobuda odlična, saj le s podnapisi ali nadnapisi ne dobiš teko globoke izkušnje kot prek znakovnega jezika.«

Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju s SNG Nova Gorica, Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana in Prešernovim gledališčem Kranj. Gluhi so si lahko v aprilu v omenjenih gledališčih ogledali štiri predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik. Nove uprizoritve s tolmačem se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstave tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Karin Brumen, Nataša Kordiš, Martin Klepec in Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, [email protected]
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0
Foto material s predstave Realisti za splet: https://we.tl/t-FhRdGJxCEG
Foto material s predstave Realisti za tisk: https://we.tl/t-9dm6g38yjq
​
Pobudo "Gledališki tolmač" omogoča NLB.

Kranj, 20. april 2019. Nekaj dni zatem, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v Prešernovem gledališču Kranj potekala predstava Zabava za Borisa s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom... predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. »Izjemno toplo pozdravljam pobudo. Je nekaj zelo zanimivega in želim, da projekt dobi krila. V gledališču delam že trideset let in se še nisem srečala s čim podobnim. Ljudje z oviranostmi so vedno krasna publika in z današnjim doživetjem sem videla in čutila, kako predstavo spremljajo gluhi. Menim, da je to lepa in bogata širitev njihovega sveta. Gledališče namreč odpira svetove in s tem, da so predstave tolmačene, jim gledališče približamo še bolj,« je dejala igralka Darja Reichman.
​
Drama Zabava za Borisa je bila tretja predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik. Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. »Predstava Zabava za Borisa je nekaj posebnega. Slišeči si prepovedujejo z bogatimi besedami, ko pa s tolmačem razumem, kaj se pogovarjajo, je krasno. Če bi samo gledala in poskušala razbrati, kdo je kdo bi bilo težje razumeti predstavo. S tolmačem se je predstava popolnoma spremenila. Je kot knjiga, ki jo berem in popolnoma razumem,« je povedala Jelena, ki je gluha od rojstva in si je ogledala predstavo s pomočjo tolmačenja v slovenski znakovni jezik.

Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Gluhi so si lahko v aprilu v omenjenih gledališčih ogledali štiri predstave, v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstave tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Martin Klepec, Karin Brumen in Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, [email protected]
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0

Pobudo Gledališki tolmač omogoča NLB.

​Ljubljana, 19. aprila 2019 – Včeraj, na dan, ko je Vlada Republike Slovenije potrdila predlog Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za umestitev slovenskega znakovnega jezika v ustavo, je v okviru pobude Gledališki tolmač v Lutkovnem gledališču Ljubljana potekala predstava Žogica Marogica s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
 
»Vse mi je bilo zelo všeč. Žogica, babica in dedek …« je po ogledu predstave Jana Malíka Žogica Marogica dejala štiriletna deklica, ki je gluha od rojstva, ki je bila ena od mladih obiskovalcev, ki so spremljali predstavo s pomočjo tolmačenja v slovenski znakovni jezik. »Iz srca hvala, da sem si s hčerkama lahko ogledala gledališko predstavo, ki sem jo tudi razumela«, pa je dodala njena mama, ki je prav tako gluha.
 
Žogica Marogica je bila druga predstava v okviru pobude Gledališki tolmač, ki jo ob podpori NLB organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana. V okviru pobude na odre slovenskih gledališč postavljajo tolmače in igralce v enem, ki predstavo v živo tolmačijo v znakovni jezik: »Predstavo sem res težko pričakovala, hkrati pa me je skrbelo, kako me bodo otroci razumeli. Ko pa sem v prvi vrsti zagledala te male pare oči, ki jim je bila to prva izkušnja, in opazila, da so začeli sodelovati z mano, sem bila vesela, da me razumejo. Zame je bila to največja pohvala. Žareli pa so tudi gluhi starši, ki so bili zelo počaščeni, da so bili lahko z nami in imeli možnost, da si ogledajo lutkovno predstavo, ki je za otroke, a pravzaprav ni samo za njih,« je vtise po predstavi strnila Natalija Spark, tolmačka predstave Žogica Marogica.
 
Pobuda Gledališki tolmač poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Martin Klepec, Karin Brumen in že omenjena Natalija Spark. Vsi tolmači so otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
 

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, [email protected]
 
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0   |   https://we.tl/t-vO2zFFmPZv 
 
Foto material s predstave Žogica Marogica za splet: https://we.tl/t-qQ2nAgCm1H
Foto material s predstave Žogica Marogica za tisk: https://we.tl/t-7W2I9OwuOX
 
 
NAPOVEDNIK PREDSTAV S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK

• 12. 4. 2019, ob 20.00: Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater Novo mesto
  • tolmači Nataša Kordiš

 

• 18. 4. 2019, ob 17.00: Jan Malík: Žogica Marogica, Lutkovno gledališče Ljubljana
  • tolmači Natalija Spark

 

• 20. 4. 2019, ob 20.00: Thomas Bernhard: Zabava za Borisa, Prešernovo gledališče Kranj
  • tolmači Martin Klepec

 

• 23. 4. 2019, ob 20.00: Jure Karas: Realisti, SNG Nova Gorica
  • tolmači Karin Brumen

 
 
PREDSTAVITEV LADE LIŠTVANOVE, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV
 
Lada Lištvanova prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
 
PREDSTAVITEV TOLMAČEV
 
NATAŠA KORDIŠ
 
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
 
NATALIJA SPARK
 
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
 
MARTIN KLEPEC
 
Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.
 
KARIN BRUMEN
 
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačko za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja. 

​Na oder prihajajo štiri predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Pobuda Gledališki tolmač slovenska gledališča približuje gluhim.
 
Ljubljana, 16. april 2019 – Gluhi in naglušni se zaradi oviranosti pogosto srečujejo z oteženim dostopom do kulturnih vsebin. Pobuda Gledališki tolmač odgovarja na to vrzel in v slovenski prostor prinaša serijo gledaliških predstav s tolmačem za gluhe. Pobudo organizira Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob podpori NLB in v sodelovanju s štirimi slovenskimi gledališči. Dolgoročni cilj je zagotoviti ustrezno kvoto predstav s tolmačem v vseh slovenskih gledališčih.
 
»Vav, izjemno! Tole je bilo res nekaj zelo posebnega,« je po ogledu predstave Katje Perat Mazohistka s tolmačenjem v znakovni jezik dejala Petra, ki je gluha od rojstva. V Sloveniji znakovni jezik za vsakodnevno sporazumevanje uporablja okoli tisoč gluhih. Pri komuniciranju gluhi namesto glasu in izgovorjenih besed uporabljajo svoje roke, telo, obraz, usta in glavo.
 
Gluhota je po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ena najtežjih oblik invalidnosti, ki ljudi pogosto potisne na rob družbe. Kljub temu, da imajo gluhi v Sloveniji ustavno zagotovljene enake pravice kot slišeči, pa je uveljavljanje pravice do kulture in dostop do kulturnih dobrin pogosto velik problem, na kar opozarjajo v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana: »Med predstavo sem opazoval ganjene obraze naših članov, ki so povedali več kot tisoč besed. Pobuda Gledališki tolmač v sebi nosi dve močni sporočili. Prvo je, da gluhi in naglušni želimo biti vključeni v družbeno dogajanje in drugo, da se vse da, kadar posluh za sočloveka prevlada nad ostalim. Zato hvala NLB, ki nam omogoča ta nepozabna doživetja in hvala slovenskim gledališčem, ki so brez obotavljanja sprejela naš predlog za vključitev tolmača znakovnega jezika v izbrane predstave,« je dejal Gorazd Orešnik, predsednik Društva gluhih in naglušnih Ljubljana.
 
Tolmači se na odru zlijejo z igralci.
Ideja za pobudo Gledališki tolmač je na Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana vzklila v želji omogočiti gluhim vstop v edinstven svet gledališke umetnosti in ob tem ozaveščati slišeče prebivalstvo o pomenu socialne vključenosti invalidov. Projekt, ki ga podpira NLB, poteka v sodelovanju z Anton Podbevšek Teatrom, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Prešernovim gledališčem Kranj in SNG Nova Gorica. Trenutno si lahko gluhi v omenjenih gledališčih ogledajo štiri predstave, ki so v živo tolmačene v znakovni jezik, nove uprizoritve s tolmačem pa se obetajo tudi v naslednji gledališki sezoni. Predstavo tolmačijo štirje tolmači slovenskega znakovnega jezika Nataša Kordiš, Natalija Spark, Martin Klepec in Karin Brumen, vsi otroci gluhih staršev, ki so znakovni jezik spoznavali že od rojstva.
 
Ena od značilnosti znakovnega jezika je, da nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Vse to je bilo treba upoštevati pri pripravi gledaliških tolmačev, ki gledališka dela naravnost z odra tolmačijo v slovenski znakovni jezik in gluhim v občinstvu pričarajo nepozabno izkušnjo spremljanja stalnih predstav v živo. Ključno vlogo pri tem je imela prva gluha režiserka za gledališče in film v Sloveniji, Lada Lištvanova, ki je prevzela delo s tolmači in pripravo tolmačev na sodelovanje v predstavi: »Delo s tolmači je bila nepozabna izkušnja. Naš osrednji cilj je bil besedilo čim bolj nazorno prirediti v znakovni jezik tako, da bo razumljivo gluhim gledalcem. Srečavali smo se individualno, kot tudi v skupini, svetovali drug drugemu in pilili podrobnosti. Kapo dol vsem tolmačem za trud, ki so ga vložili v ta projekt. Verjamem, da bodo tudi gluhi prepoznali predanost in kakovost njihovega dela.«
 
Bančno svetovanje s tolmačem in delavnice opismenjevanja.
NLB, podpornica pobude Gledališki tolmač, že v tem letu načrtuje uvedbo storitev, ki bodo gluhim olajšale opravljanje osnovnih bančnih storitev, ob tem pa bo organizirala tudi delavnice finančnega opismenjevanja za gluhe: »NLB podpira pobudo Gledališki tolmač, s katero si Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana prizadeva gledališče približati gluhim. Smo edina banka v Sloveniji, ki svojim strankam z video klicem 365 dni v letu, 24 ur na dan, kjerkoli so, omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo. Še v tem letu pa bomo omenjeno storitev s prisotnostjo tolmača omogočili tudi gluhim, saj tudi mi želimo, da bi bili enakovredno vključeni v svet slišečih,« je pojasnil Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB.
 
 

Več informacij: www.gledaliski-tomlac.si
Sanja Grobovšek Šubic, 040 851 550, [email protected]
 
Video napovednik projekta: https://youtu.be/R8gkg7AnGX0   |   https://we.tl/t-vO2zFFmPZv
 
Foto material s predstave Mazohistka: https://we.tl/t-J62DalPeUg
 
SEZNAM PREDSTAV S TOLMAČEM V ZNAKOVNI JEZIK

• 12. 4. 2019, ob 20.00: Katja Perat: Mazohistka, Anton Podbevšek Teater Novo mesto
  • tolmači Nataša Kordiš

 

• 18. 4. 2019, ob 17.00: Jan Malík: Žogica Marogica, Lutkovno gledališče Ljubljana
  • tolmači Natalija Spark

 

• 20. 4. 2019, ob 20.00: Thomas Bernhard: Zabava za Borisa, Prešernovo gledališče Kranj
  • tolmači Martin Klepec

 

• 23. 4. 2019, ob 20.00: Jure Karas: Realisti, SNG Nova Gorica
  • tolmači Karin Brumen

 
 
PREDSTAVITEV LADE LIŠTVANOVE, STROKOVNE SODELAVKE ZA PRIPRAVO TOLMAČEV
 
Lada Lištvanova prihaja s Češke, v Slovenijo pa jo je pred 10 leti pripeljala ljubezen. Je gluha. Že od otroštva je navdušena nad gledališčem. Po študiju na JAMU (Janačkova akademija glasbene umetnosti) v Brnu je začela igrati, režirati, voditi različne kulturne delavnice ter učiti znakovni jezik.
 
PREDSTAVITEV TOLMAČEV
 
NATAŠA KORDIŠ
 
Nataša je kot otrok gluhih staršev v svetu gluhih živela vse do mature, nato je odšla v tujino in pridobila diplomo s področja vizualnih komunikacij. Izoblikovali so jo ljubezen do jezika, narave in umetnosti. Zaposlena na ZGNL tolmači za gluhe otroke v integraciji, ljubezen do gledališča gluhih pa goji že dve desetletji.
 
NATALIJA SPARK
 
Natalija je odraščala z gluhima staršema. Na Filozofski fakulteti je zaključila smer pedagogika/andragogika ter za svoje diplomsko delo prejela Prešernovo nagrado. Po magisteriju psihosocialnega svetovanja je gluhim kot prva v Sloveniji omogočila dostop do terapije v njihovem jeziku.
 
MARTIN KLEPEC
 
Martin je kot otrok gluhih staršev znakovni jezik spoznal že zelo zgodaj. Ker je bil znakovni jezik v njegovem življenju vedno prisoten, odločitev da postane tolmač, ne preseneča. Danes izvaja tudi tečaje slovenskega znakovnega jezika.
 
KARIN BRUMEN
 
Karin je otrok gluhih staršev. Na svoji profesionalni poti je že zgodaj prišla do licence za tolmačico za slovenski znakovni jezik. Ko se je vključila v gledališko skupino Tihe stopinje, je začutila močno ljubezen do gledališča. Želi si, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v slišeči svet in da bi jim s pomočjo znakovnega jezika, mimike obraza in telesa tolmači lahko predali vse nianse govornega izražanja.